Alkohol nastane, ko sadje, zelenjava ali žitarice fermentiramo - to je, ko kvasovke ali bakterije povzročijo fermentacijo sladkorja v prvotnem živilu in ga kemično spreminjajo v alkohol. Kemijski izraz za alkohol v alkoholnih pijačah je etanol. Etanol je brezbarvna tekočina, ki je lažja od vode. Mililiter alkohola tehta približno 0,8 grama. Količina prisotnega alkohola v različnih fermentiranih proizvodih je lahko zelo različna. Odstotek alkohola v tipični meri piva je 5 %; za vino in žgane pijače je ta odstotek med 12 % in 35 %. Alkoholne pijače imajo zaradi alkohola tudi visoko energijsko vrednost (kalorije) – 30 kilojoulov na gram. Hranilna vrednost večine alkoholnih pijač je zelo nizka, saj vsebujejo malo beljakovin, maščob ali drugih hranil. Vendar nekatere pijače, kot je npr. pivo, vseeno vsebujejo sladkorje in ogljikove hidrate ter nekaj B-vitaminov, mikrohranil in mineralov.

Kot globalni pivovar menimo, da, če že nameravate piti pivo, vedno pijte zmerno in ob pravem trenutku, na pravem kraju in iz pravih razlogov. Obstajajo tudi okoliščine, ko alkohola ne smemo piti, četudi vladni predpisi in smernice dovoljujejo omejeno uživanje. Številne vlade in zdravstvene organizacije podajajo dnevne ali tedenske smernice o številu alkoholnih enot, ki jih lahko zaužijemo. Na nekaterih trgih te smernice vključujemo v etikete naših proizvodov. Z zaužitjem prevelikih količin alkohola ob posameznih priložnostih ali skozi čas so povezana jasna zdravstvena in vedenjska tveganja. Tako kulturni odnos, kot verska prepričanja in zakonodaja lahko sicer vplivajo na pivske navade, vendar smo na koncu sami tisti, ki odločamo, ali bomo pili ali ne ter kako in koliko bomo pili. Če ljudje alkohola ne uživajo na primeren način, lahko potencialno ogrožajo sebe in druge.

Obstajajo tudi okoliščine, ko je bolje, če alkohola sploh ne pijemo, četudi vladni predpisi in smernice dovoljujejo omejeno uživanje. Te okoliščine so: • Vožnja ali predvidena vožnja vozila • Delo, zlasti če vključuje uporabo kompleksnih ali nevarnih materialov ali strojev ali močno koncentracijo • Nosečnost ali poskusi zanositve • Pod zakonsko določeno starostjo za uživanje ali nakup alkohola • Nezmožnost nadzorovanja količine popitega alkohola • Zdravniški nasvet Kot globalni pivovar menimo, da, če že nameravate piti pivo, vedno pijte zmerno in ob pravem trenutku, na pravem kraju in iz pravih razlogov. Če ljudje alkohola ne uživajo na primeren način, lahko potencialno ogrožajo sebe in druge.

Alkohol vpliva na vsakega drugače in na nas lahko vplivata že pijača ali dve. Alkohol pospeši srčni utrip in dihanje. Dehidrira telo in povečuje potrebo po uriniranju. Alkohol zmanjša našo zmožnost za koncentracijo in koordinacijo gibov ter vpliva na vid. Četudi spijemo zelo majhno količino alkohola je veliko verjetneje, da bomo storili kakšno napako ali kaj narobe presodili. Na našo sposobnost varne vožnje avtomobila ali katerega koli drugega vozila lahko dejansko vplivajo že koncentracije alkohola, ki so precej pod zakonsko določeno mejo. Za varno vožnjo potrebujemo dober vid, zdravo presojo in hiter reakcijski čas. Alkohol vpliva na vse tri. Če pijemo in vozimo, tvegamo, da bomo ubili ali poškodovali sebe in druge. Najvarnejši pristop je, da tisti, ki namerava voziti, ne pije. Trajno prekomerno pitje povzroča številne socialne, psihološke in zdravstvene probleme, vključno z odvisnostjo od alkohola.

Koncentracija alkohola v krvi določa, s kakšno hitrostjo se alkohol iz prebavil absorbira v kri in kako hitro se alkohol v jetrih razgradi. Na koncentracijo alkohola v krvi vplivajo številni drugi dejavniki. Na primer kombiniranje uživanje alkohola z obrokom pomaga zmanjšati koncentracijo alkohola v krvi. Koncentracija alkohola v krvi je odvisna od števila pijač, ki jih zaužijemo, hitrosti pitja, naše teže in našega spola – ne od tega, kako pogosto se prepustimo užitku. Zaužitje enake količine alkohola povzroči nižjo koncentracijo alkohola v krvi pri moških kot pri ženskah. Moški so v povprečju težji in imajo relativno višji odstotek telesnih tekočin. Ženske presnavljajo alkohol počasneje kot moški, kar pomeni, da v njihovem sistemu ostane dlje časa. Čeprav se hitrost razgrajevanja alkohola med posamezniki lahko bistveno razlikuje, jetra v povprečju razgradijo približno osem gramov alkohola na uro.

Preprost odgovor je da. Zaužitje enake količine alkohola povzroči nižjo koncentracijo alkohola v krvi pri moških kot pri ženskah. Moški so v povprečju težji in imajo relativno višji odstotek telesnih tekočin. Ženske presnavljajo alkohol počasneje kot moški, kar pomeni, da v njihovem sistemu ostane dlje časa. Posledično ima ista količina alkohola večji fiziološki vpliv na ženske kot na moške tudi, če upoštevamo razlike v telesni teži.

Za ženske, ki so noseče ali želijo zanositi, je varneje, če alkohola ne pijejo. Ko nosečnice pijejo, alkohol ne doseže samo njihovih organov in tkiv, ampak doseže tudi placento ter prečka membrano, ki ločuje krvni sistem matere in otroka. Torej, ko pije mama, pije tudi njen otrok. Z uživanjem alkohola med nosečnostjo so povezane številne vedenjske, razvojne in fizične motnje. Najbolje raziskan je fetalni alkoholni sindrom, ki jo povezan s kroničnim uživanjem alkohola pri nosečnicah. Trenutno ni zadosti dobrih dokazov, s katerimi bi lahko določili kakšna raven uživanja alkohola je med nosečnostjo varna. Zato je najvarneje, da nosečnice ne pijejo alkohola.

Poln želodec upočasni prehajanje alkohola v debelo črevo in lahko vpliva na njegovo absorpcijo. Če pijete po obroku, bo trajalo dlje, da se pojavijo učinki alkohola in koncentracija alkohola v krvi se ne bo dvignila tako hitro, kot če pijemo na prazen želodec.

Črna kava, hladen tuš ali svež zrak ne bodo imeli nobenega učinka in ne bodo zmanjšali fizioloških učinkov alkohola. Morda se zaradi njih počutimo bolje, vendar je čas edini dejavnik, ki lahko odstrani alkohol iz vašega krvnega obtoka. Bližnjic ni.

Osebe pod zakonsko določeno starostjo za uživanje alkohola nimajo izkušenj s pitjem in ne poznajo svojih mej. Prekomerno pitje v puberteti lahko vpliva na razvoj možganov, jeter in hormonskega sistema. Različne države opredeljujejo pitje mladoletnih oseb na različne načine; po navadi je to odvisno od zakonsko določene starosti za nakup alkohola. Ljudje pod tako določeno starostjo ne smejo kupovati ali uživati alkohola.

Cela noč pitja se skoraj neizogibno spremeni v zelo neprijetno jutro po tem. Alkohol se v telesu razgradi v snovi, ki imajo neprijetne učinke. Alkohol draži človeško telo na različne načine, kar pa je morda najpomembneje, zavira dejavnost hormona, ki upočasnjuje izločanje urina. Posledično bomo takrat, ko pijemo, večkrat šli na stranišče. Nato izgubimo tekočino in postanemo dehidrirani. Nobeno presenečenje ni, da se potem, ko se zjutraj zbudimo, počutimo slabo: zelo verjetno z glavobolom, morda tudi s slabostjo, drhteči ter, skoraj zagotovo, s suhimi usti in hudo žejo.

Akutni zdravstveni učinki Acetat iz alkohola, ki nastaja večinoma v jetrih, povzroči depresijo centralnega živčnega sistema. To vpliva na vedenje osebe kot je pomanjkanja zadržanosti, zmanjšane sposobnosti reševanja problemov, spremenjeno čustveno delovanje, depresija ali vznemirjenje. To vpliva tudi na spomin in motorične sposobnosti, kot je zmanjšan odzivni čas. V večjih količinah lahko privede do nesreč ali prispeva k slabemu odločanju, nasilju ali neželeni nosečnosti. Huda akutna zastrupitev z alkoholom zaradi prekomernega pitja lahko povzroči krče, komo ali smrt. Dolgoročni zdravstveni učinki Na splošno obstaja pri odraslih J-krivulja med uživanjem alkohola in smrtnostjo. To pomeni, da je pri tistih, ki uživajo male ali zmerne količine alkohola, tveganje za smrt manjše kot pri tistih, ki sploh ne pijejo, in tudi manjše kot pri tistih, ki zaužijejo velike količine alkohola. Kronična zloraba alkohola lahko povzroči nastanek bolezni jeter – od lažjih bolezenskih stanj, kot je steatoza, ali do resnih, življenje ogrožajočih bolezni, kot je ciroza. Kardiovaskularen sistem je eden od tistih večjih sistemov organov, na katere vpliva uživanje alkohola. Študije na ravni populacije dokončno kažejo, da ima zmerno uživanje alkoholnih pijač zaščitni učinek. Ta učinek lahko zasledimo pri moških in ženskah ter ni povezan z vrsto alkoholnih pijač. Uživanje večjih količin alkohola lahko prispeva k povišanju krvnega tlaka in poveča tveganje za nastanek kardiovaskularnih bolezni. Obstajajo tudi dokazi, da naj bi zmerno uživanje alkohola ščitilo pred diabetesom in demenco. Obstaja tudi povezava med alkoholom in določenimi vrstami raka. Npr. večje tveganje raka dojke in raka požiralnika je v korelaciji s pitjem alkohola, pri čemer tveganje narašča skupaj s povečanim uživanjem.

Odvisnost od alkohola je sindrom, za katerega je značilna fizična in fiziološka odvisnost od alkohola. To pomeni, da se pri odvisnikih od alkohola v primeru prenehanja pitja pojavijo fizični in psihološki abstinenčnimi simptomi. Njihovo uživanje alkohola posega v njihovo običajno vsakdanje življenje, v službi in doma. Tisti, ki imajo težave z omejevanjem pitja na zmerno raven, morajo poiskati medicinsko pomoč in sploh ne smejo piti.